Delavec lahko na delovnem mestu utrpi nezgodo, ki je posledica različnih dejavnikov. Slednji so lahko človeški ali okolijski, v splošnem pa jih delimo na objektivne in subjektivne dejavnike nastanka nesreče. Nesreča pri delu zaradi odgovornosti delodajalca je tako posledica objektivnih oziroma materialnih dejavnikov, ki so privedli do poškodbe. Med slednje štejemo predvsem neprimerno ali nevarno delovno okolje in pogoje.
Največ nesreč pri delu nastane zaradi vsebinskih pomanjkljivosti pri izjavah o varnosti.
Delodajalci morajo z namenom, da bi se število nezgod na delovnem mestu zmanjšalo v čim večji meri, izpolnjevati določene pogoje za vzpostavitev varnega delovnega okolja. Nesreča pri delu zaradi odgovornosti delodajalca je lahko torej posledica neizpolnitve oziroma neupoštevanja izjave o varnosti. S pomočjo izjave se določijo načini in ukrepi za zagotavljanje varstva in zdravja pri delu, izjava pa mora biti na novo izpolnjena vsakič, ko pride do spremembe nevarnosti za delavca v delovnem okolju ali spremembe ravni tveganja za poškodbo med delom. Pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev na tem področju so opredeljene v Zakonu o delovnih razmerjih in Zakonu o varnosti in zdravju pri delu.
Da do nesreče pri delu zaradi odgovornosti delodajalca ne pride, mora delodajalec izpolnjevati vse pogoje, ki jih narekuje varstvo pri delu. V kolikor slednji niso izpolnjeni, pride do posrednih in neposrednih stroškov, povezanih z varstvom in nezgodami. Manj poškodb na delovnem mestu za delodajalca pomeni nižje gospodarske stroške.
Odgovornost delodajalca
Poleg zgoraj omenjenih stroškov v primeru nesreče pri delu zaradi odgovornosti delodajalca slednji nosi tudi odškodninsko odgovornost. Če želi delavec od svojega delodajalca terjati odškodnino, morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke: protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda. Sodišče na podlagi odškodninskega zahtevka pri vsakem posameznem primeru presoja, ali so podani vsi subjektivni in objektivni pogoji za zahtevanje odškodnine in ali se je delavec resnično poškodoval med delovnim procesom.
Lahko se zgodi, da bo delodajalec odškodninski zahtevek spodbijal s trditvijo, da je delavec zaradi neskrbnega ravnanja sam delno prispeval k svoji poškodbi med delom. V tem primeru je delodajalec tisti, ki nosi dokazno breme. Nesreča pri delu zaradi odgovornosti delodajalca lahko slednjemu prinese visoke kazni, v kolikor se dokaže, da delovno okolje ne izpolnjuje zakonov in pogojev varstva pri delu.
Reševanje sporov
Za reševanje sporov med delavcem in delodajalcem pri določanju višine odškodnine je pristojno delovno sodišče, za odobritev želene višine odškodnine pa lahko delavcem pomagamo mi. V odškodninskem zahtevku lahko poškodovanec od delavca zahteva povrnitev vse škode, ki je nastala kot posledica nesreče pri delu. Slednja lahko tako obsega izpad dohodka zaradi nezmožnosti opravljanja dela (premoženjsko škodo) in nepremoženjsko škodo.
Z našo pomočjo pri pravih korakih in izpolnjevanju odškodninskih zahtevkov bo delavec na sodišču prejel popolno oziroma pravično odškodnino po nesreči pri delu zaradi odgovornosti delodajalca.