Nadomestilo za plačo v času delavčeve bolezni, odsotnosti od dela zaradi poškodbe, odsotnosti zaradi krvodajalske akcije itd. je delavčeva pravica. Obračun plače po poškodbi pri delu tako pripada vsakemu, ki je v delavskem razmerju.
Do obračuna plače po poškodbi pri delu so upravičeni tudi vsi tisti, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo ter ustanovitelji zavodov, vrhunski športniki, šahisti, rejniki in kmetje. Za vse slednje se šteje, da so v delovnem razmerju.
Za obračun plače po poškodbi pri delu mora poškodovanec, torej delavec, poškodbo upravičiti z ustreznim zdravniškim potrdilom. Na podlagi slednjega tako delodajalec nadomestilo plače za delavca, ki začasno ni zmožen za delo, plačuje iz lastnih sredstev. Nadomestilo za plačo delodajalec krije do 30 dni začasne odsotnosti delavca, vendar za največ 120 dni celotnega koledarskega leta.
Če je delavec od dela odsoten zaradi poklice bolezni ali poškodbe, mu je delodajalec nadomestilo primoran kriti iz lastnih sredstev, in sicer 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela.
Kdaj ste upravičeni do nadomestila?
V kolikor je delavec z dela odsoten več kot 30 delovnih dni, breme nadomestila nosi zdravstveno zavarovanje. Slednja trditev ne drži tedaj, ko zdravnik presodi, da gre za primer nege, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe. Pri zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu je obračun plače po poškodbi pri delu 100-%, in sicer ne glede na to, ali je delavec od dela odsoten 90 dni ali več. V vsakem primeru nadomestilo bremeni zdravstveno zavarovanje.
Obračun plače po poškodbi pri delu se razlikuje glede na različne dejavnike. Nadomestilo za plačo med odsotnostjo ne more biti višje od plače, ki bi jo poškodovanec dobil, če bi delal, hkrati pa ne more biti nižje od zajamčene plače.
Kakšna je osnova za izračun plače?
Osnova za obračun plače po poškodbi pri delu je seštevek zavarovančeve povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih in vseh nadomestil, ki jih je slednji prejel v koledarskem letu pred letom, znotraj katerega je prišlo do nesreče med delom. V kolikor poškodovanec v zadnjih treh mesecih pred nesrečo ni prejel plače, se nadomestilo izračuna na podlagi osnovne plače, ki je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.
Ste upravičeni do nadomestila za izpad dohodka?
Poškodovanci, ki so zaradi poškodbe pri delu utrpeli občuten izpad dohodka, lahko poleg zahtevka za odškodnino zaradi poškodbe pri delu vložijo tudi ločen zahtevek za poplačilo izpada dohodka z naslova bolniškega staleža. Poleg obračuna plače po poškodbi pri delu, ki ga zavarovanec prejme s strani ZZZS, vam lahko tako pomagamo povrniti tudi izpadli dohodek, ki je posledica vaše nesreče oziroma poškodbe med delovnim procesom. Vložnik zahtevka mora za izpopolnjen zahtevek priložiti od tri do šest plačilnih list ali drugih dokazil pred poškodbo in plačilne liste po poškodbi, ki dokazujejo izpad dohodka.
