poravnava - VISOKA ODŠKODNINA PLANINŠEC

Zagotovo se je tudi vam ali vašim najbližjim že kdaj zgodila prometna nesreča, delovna nesreča ali kak drug škodni dogodek. Tako ste postali njegova žrtev oziroma oškodovanec, saj ste utrpeli materialno ali nematerialno škodo. Torej ste se poškodovali, utrpeli bolečine, se soočili s strahom, tesnobo, okrnjenim ugledom ali bili kako drugače prikrajšani in oškodovani. Slednje pa vas je začasno ali trajno zaznamovalo.

Ne glede na to, kaj se vam je pripetilo, kdaj (zastaralni rok je 3 leta od zaključenega zdravljenja, v določenih pogojih celo 5 let) in kdo je za nastalo situacijo odgovoren, je za vas izjemno pomemben podatek, da ste upravičeni do odškodnine oziroma do poravnave in vam ta pripada (določeni pogoji sicer morajo obstajati: več o tem v nadaljevanju). Od vas oziroma od vaše svobodne volje pa je odvisno, ali jo boste izkoristili ali ne. Za vse tiste, ki se odločijo za postopek poravnave, pa je naslednji izjemno pomemben podatek oziroma nasvet ta, da se postopka poravnave ne lotevajo sami, temveč se obrnejo na strokovnjaka, pravnika ali odvetnika, ki je specializiran ravno za področje poravnav. Zagotovo si namreč želite, da je poravnava za vaš škodni dogodek pravična in poravnana v čim hitrejšem možnem času ter brez nepotrebnih zapletov.

Kaj je poravnava?

Poravnava je dvostranski posel, s katerim stranki uredita sporno oziroma negotovo razmerje, za katerega veljajo vsa pravila, ki veljajo za dvostransko pogodbo, ter določita vzajemne pravice in dolžnosti obeh strank. Vsaka poravnava stremi h končnemu dogovoru z medsebojnim popuščanjem in sklenitvi poravnave.

Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da pride do poravnave, so naslednji:

  • obstoj spornega ali negotovega pravnega razmerja;
  • medsebojno popuščanje obeh strank s skupnim ciljem, doseganje ustreznega dogovora;
  • poslovna ali razpolagalna sposobnost obeh strank;
  • obe stranki se morata s poravnavo strinjati.

Obligacijski zakonik (OZ) navaja, da je lahko predmet poravnave vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga.

Kakšne vrste poravnave poznamo?

Odškodninska poravnava

Najpogosteje zastopan način poravnave je odškodninska poravnava, ki pa se deli na sodno poravnavo in izvensodno poravnavo.

Odškodninska poravnava ali odškodnina je denarno ali drugo nadomestilo, ki ga oškodovanec prejme kot nadomestilo za škodo zaradi udeležbe v škodnem dogodku, kot so na primer delovna nesreča, prometna nesreča, padec na javni ali zasebni površini, fizični napad, blatenje ugleda ali kateri drug dogodek, pri katerem je prišlo do fizičnega, psihičnega ali materialnega oškodovanja udeleženca.

Zakaj in kdaj nam pripada odškodninska poravnava?

Odškodninska poravnava je zakonsko določena in vam zato pripada v primeru fizične, materialne ali kakšne druge oblike oškodovanja, najpogosteje pri prometni nesreči, delovni nesreči, nesreči na javni površini ipd. Poravnava je možna in ste do nje upravičeni v primerih, pri katerih:

  • je prišlo do škodnega dogodka (prometna nesreča, delovna nesreča …) in je ta evidentiran;
  • so zaradi škodnega dogodka nastale poškodbe, bolečine, čustvene motnje, posttravmatski stres, invalidnost, omadeževan ugled in drugo;
  • je prišlo do zmanjšanja vašega premoženja (npr. nastanek materialne škode na vašem osebnem avtomobilu, vaši opremi, predmetih …);
  • ni možno ustvariti bodočega prihodka ali premoženja (nezmožnost za delo, okvara osnovnih sredstev …);
  • je zaradi novo nastalih okoliščin, ki so posledica škodnega dogodka, prišlo do sprememb v načinu življenja in novih potreb.

Torej, zgodil se nam je škodni dogodek in kot udeležencu nam pripada poravnava ali tako imenovana odškodnina. Ker večino oškodovancev zanima, kakšni so naslednji koraki ter za kakšno obliko poravnave naj se odločijo, bomo v nadaljevanju preverili, kakšne so razlike med sodno in izvensodno poravnavo.

Sodna poravnava

Sodna poravnava ali pravdni postopek je izredno pogosta oblika reševanja spora dveh strank na sodišču, pri čemer tožeča stranka postavi svoj zahtevek (npr. plačilo odškodnine), tožena stranka pa temu zahtevku nasprotuje. Argumenti, ki jih predstavi tožeča stranka, so podkrepljeni z dokazi in razlogi o upravičenosti do odškodninskega zahtevka. Sodišče nato na podlagi dokaznega gradiva in izvedenega dokaznega postopka odloči o postavljenem zahtevku. Končni izid sodne poravnave je lahko naslednji:

  • sodišče ugodi zahtevku;
  • sodišče delno ugodi zahtevku, delno pa ga zavrne;
  • sodišče v celoti zavrne tožnikov zahtevek.

Cilj sodne poravnave je doseči obojestranski sporazum, ki se sklene v obliki pisne pogodbe in ima status odločbe. Sodna poravnava je v večini primerov relativno dolgotrajen postopek in za posameznika predstavlja visok strošek.

Izvensodna poravnava

Je poravnava, ki je sklenjena brez vmešavanja sodišča in se zgodi takrat, ko se upnik in dolžnik dogovorita s pomočjo posrednika (odškodninski posrednik, pravnik, odvetnik). Za tovrstno poravnavo je značilno, da se odvija med strankami, ki si sicer medsebojno zaupajo in želijo po sporu nadaljevati s poslovanjem oziroma sodelovanjem. Za izvensodno poravnavo je značilen učinkovit, enostaven, cenovno dostopen in relativno hiter način reševanja sporov, saj gre večinoma za enakopravno in kakovostno komunikacijo na obeh straneh. Izvensodna poravnava nima učinka sodne odločbe, postopki niso obvezni.

V primeru odškodninskih zahtevkov je izvensodna poravnava najpogostejša oblika poravnave ravno za primer delovne nesreče, prometne nesreče, nesreče na javni površini in drugih dogodkov.

Poravnava z odškodnino

Poravnava z odškodnino je želen in končen rezultat vsake poravnave in se lahko izvrši v obeh primerih, tako pri sodni poravnavi kot tudi pri izvensodni poravnavi. Najpogosteje se poravnava z odškodnino seveda zgodi v obliki denarnega izplačila nadomestila za škodo oziroma tako imenovane odškodnine. Odškodninska poravnava je vsekakor vaša pravica in je zakonsko določena, vendar je izjemno pomembno, kako in kdaj se kot upravičenec odškodninske poravnave lotite samega postopka in predvsem, ali greste v odškodninski postopek samostojno ali vam pri tem pomaga strokovna, izkušena in usposobljena oseba (pravnik, odvetnik).

Odškodninska poravnava torej pomeni sklenitev sporazuma v obliki denarnega zadoščenja za vso nastalo materialno škodo (škoda na vozilu, poškodovane ali uničene stvari, oprema, oblačila …) in nematerialno škodo (telesne poškodbe, fizične bolečine, duševne bolečine, posttravmatski stres, strah, tesnobe in drugo).

Odškodninska poravnava za materialno škodo

Odškodninska poravnava za materialno škodo se izraža in vključuje:

  • vso tisto škodo na oškodovančevem premoženju, ki se je tekom škodnega dogodka poškodovala ali uničila (avto, mobilni telefon, očala, prenosnik, čelada, motoristična obleka ali katera druga vrednejša oprema ali stvar na ali v avtu);
  • izguba dohodka, prihodka ali drugih oblik izgubljenih finančnih priložnosti zaradi bolniškega staleža, novega delovnega mesta, morebitnih prikrajšanj ali izgub nagrad, prikrajšanj za napredovanje na delovnem mestu in drugo;
  • novo nastalih stroškov zaradi spremenjenih okoliščin, ki jih je povzročila nesreča oziroma škodni dogodek, kot so nakup zdravil, pripomočkov, opreme za rehabilitacijo in lajšanje bolečin, dodatne samoplačniške preiskave;
  • pomoč pri gospodinjskih opravilih, varstvu otrok ali drugih nujnih opravilih, ki jih oškodovanec ne zmore več sam opravljati;
  • preostali stroški, kot so stroški prevoza, parkirnin in podobno.

Odškodninska poravnava za nematerialno škodo

Odškodninska poravnava za nematerialno škodo izključuje vso zgoraj omenjeno materialno škodo in vključuje izključno denarno ovrednoteno škodo, ki se izraža na telesnem, duševnem ali čustvenem nivoju, nastala pa je zaradi posledic škodnega dogodka oziroma nesreče. V odškodninsko poravnavo za nematerialno škodo sodi naslednje:

  • vsakršne bolečine;
  • poškodbe, kot so odrgnine, udarnine, otekline, ureznine, opekline, izvini, izpahi, zlomi, pretrganje vezi, izguba uda, vida, invalidnost in drugo;
  • razne nevšečnosti zaradi pregledov, postopkov zdravljenja, operacij, rehabilitacij in podobno;
  • čustvene in duševne stiske tako zaradi poškodb, bolečin, zmanjšanih življenjskih in delovnih aktivnosti, morebitne skaženosti kot tudi zaradi vseh potrebnih postopkov zdravljenja;
  • in drugo.

Poravnava v obliki denarne rente

V primeru smrti, hudih telesnih poškodb ali okvar zdravja ima poravnava oziroma odškodnina obliko denarne rente, dosmrtne rente ali rente za določen čas. Denarna renta se izplačuje mesečno za vnaprej, razen če sodišče ne dosodi drugače. V primeru izplačila rente ima upnik pravico zahtevati potrebno zavarovanje za izplačevanje rente, razen če to glede na okoliščine ne bi bilo opravičljivo. Če dolžnik ne da zavarovanja, ki ga določi sodišče, ima upnik pravico zahtevati, naj mu namesto rente izplača enkratno vsoto, ki pa se odmeri glede na višino rente in verjetno trajanje upnikovega življenja, z odbitkom ustreznih obresti. Če so prisotni tehtni in utemeljeni razlogi, lahko upnik takoj ali pozneje zahteva izplačilo v enkratnem znesku, namesto v obliki rente.

Poravnava in deljena odgovornost

Udeleženec oziroma oškodovanec pri nesreči, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. V primerih, kadar ni mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica oškodovančevega dejanja, sodišče odškodnino prisodi ob upoštevanju okoliščin primera.

Poravnava in časovni okvir za upravičenje

Denarno odškodnino za posamezni škodni primer lahko oškodovanec uveljavlja do 3 let od trenutka, ko je izvedel za škodo, ter za osebo, ki je nesrečo povzročila. Odškodninska terjatev do zavezanca za izplačilo odškodnine v vsakem primeru zastara v 5 letih od nastanka škode.

Obojestranska poravnava

Če je pri nesreči premikajočih se motornih vozil krivda obojestranska, vsak imetnik odgovarja za vso škodo, ki je nastala, in sicer v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Izključno krivdo nasprotnika po prvem odstavku 154. člena OZ mora zatrjevati in dokazati stranka, ki se na njo sklicuje.

Postopek poravnave

Postopek poravnave za primer prometne nesreče, kadar se odločite za pomoč strokovnjaka s področja poravnav, je naslednji:

  • 1. faza nastopi takrat, ko ste zaključili z zdravljenjem (razen v primeru akontacije), in sicer s tem, ko pripravimo, sestavimo in vložimo odškodninski zahtevek. Rezultat tega je prva poravnalna ponudba s strani zavarovalnice.
  • 2. faza uveljavljanja odškodnine v primeru prometne nesreče je takrat, ko se spiše ugovor zoper prvo poravnalno ponudbo, ki jo je ponudila zavarovalnica. To je torej druga poravnalna ponudba.
  • V 3. fazi smo že prejeli odgovor, torej drugo poravnalno ponudbo s strani zavarovalnice. Če se z njeno vsebino ne strinjamo, lahko napišemo pritožbo in jo vložimo na tričlansko pritožbeno komisijo zavarovalnice (komisijo sestavljajo vodja oddelka, oseba, ki vodi vaš postopek, ter dodatni sodelavec). V tej fazi s strani zavarovalnice prejmemo še tretjo poravnalno ponudbo. Ta je lahko višja, lahko pa vztrajajo pri že ponujenem denarnem znesku. Takrat sledijo preučitev ponudbe, pogovor z oškodovancem ter nazorna obrazložitev, kakšne so možnosti v primeru nadaljevanja postopka.
  • V 4. fazi, ki je tudi zadnja faza, stranka odobri in podpiše izjavo o strinjanju z vložitvijo nadaljnje tožbe, ki pa se vloži na pristojno sodišče.

V večini primerov poravnav zavarovalnice že po drugi poravnalni ponudbi nakažejo nesporni del odškodnine, saj se tako izognejo zamudnim obrestim, ki začnejo teči 16. dan po vloženem zahtevku.

Kaj potrebujem za poravnavo

Poravnava in kaj vse potrebujemo, če smo oškodovanec in smo se odločili za odškodninski zahtevek?

Dokumentacija, ki je potrebna za vložitev odškodninskega zahtevka, se vsekakor razlikuje oz. je odvisna od tega, katero obliko škode smo utrpeli oziroma zakaj je prišlo do oškodovanja. Vprašanje je torej, ali gre za prometno nesrečo, delovno nesrečo, nesrečo na javni ali zasebni površini, razžalitev in okrnitev ugleda ali drugo.

Dokumentacija za poravnavo

V nadaljevanju bomo predstavili in opisali tisto potrebno dokumentacijo, ki se zahteva pri odškodninskem zahtevku ob prometni nesreči. To je najpogosteje zastopana oblika poravnave. Za izpeljavo odškodninskega zahtevka v primeru prometne nesreče potrebujemo:

  • evidentirano dokazilo o škodnem dogodku in nastanku škode (policijski zapisnik ali evropsko poročilo o nesreči, če tega dokumenta nimate, pa kratek osebni opis samega dogodka, ki naj vsebuje ključne podatke, kot so kraj, čas nesreče, udeleženci, podatki o lastniku vozila oziroma povzročitelju nesreče ter podatki o vozilu;
  • vsa zdravniška potrdila, mnenja, izvide in napotnice, ki ste jih pridobili ob obisku zdravstvene ustanove od prvega obiska pri osebnem ali urgentnem zdravniku pa vse do končnega izvida, ki potrjuje končno zdravstveno stanje oziroma zaključen bolniški stalež;
  • kopije kartoteke in evidentiran celoten potek zdravljenja;
  • potrdila o rehabilitaciji oziroma fizioterapiji, če je bila predlagana in izvedena (kartonček za fizioterapijo);
  • dokazila o bolniškem staležu (potrdila o upravičeni zadržanosti od dela ali odločbo ZZZS);
  • plačilne liste, ki dokazujejo bolniški stalež, odsotnost od dela in zmanjšan prihodek (zaželeno je potrdilo delodajalca o višini izgubljenega dohodka zaradi dogodka ali plačilne liste za tri mesece pred in po odsotnosti od dela);
  • dokazila o ostalih finančnih izgubah zaradi odsotnosti od dela, kot so na primer nagrade, bonusi, napredovanja;
  • dokazila o poškodovanih ali uničenih stvareh oziroma predmetih zaradi škodnega dogodka (fotografije poškodovane opreme in stvari, kot so mobilni telefon, očala, prenosnik, oblačila …);
  • kopija police nezgodnega zavarovanja ali podatki o zavarovalnici, pri kateri imate sklenjeno nezgodno zavarovanje;
  • zavarovalna polica vozila, udeleženega v prometni nesreči;
  • osebni dokument, vozniško dovoljenje ter davčna številka.

Prvi koraki v primeru poravnave so največkrat ključni in močno vplivajo na njen razplet. Vsekakor si želite, da se vaša poravnava odvija profesionalno, strokovno, hitro, zanesljivo in s končnim ciljem po ustreznem in poštenem finančnem zadoščenju za vaš primer oškodovanja. Vse to in še več vam zagotavljamo pri Visoki odškodnini Planinšec, zato ne odlašajte, temveč se takoj, ko je to mogoče, povežite z nami ter dovolite, da vas vodimo skozi celoten postopek poravnave in vam pomagamo do najvišje možne odškodnine.

Pogosta vprašanja o poravnavi

Kaj je poravnava?

Poravnava je dvostranski posel, s katerim stranki uredita sporno oziroma negotovo razmerje, za katerega veljajo vsa pravila, ki veljajo za dvostransko pogodbo, ter določita vzajemne pravice in dolžnosti obeh strank. Vsaka poravnava stremi h končnemu dogovoru z medsebojnim popuščanjem in sklenitvi poravnave.

Kakšne vrste poravnave poznamo?

Najpogosteje zastopan način poravnave je odškodninska poravnava, ki pa se deli na sodno poravnavo in izvensodno poravnavo. Ločimo še različne vrste poravnave, kot sta poravnava v obliki denarne rente in obojestranska poravnava.

Kaj potrebujete, da dosežete poravnavo?

Dokumentacija, ki je potrebna za vložitev odškodninskega zahtevka, se vsekakor razlikuje oz. je odvisna od tega, katero obliko škode smo utrpeli oziroma zakaj je prišlo do oškodovanja. Vprašanje je torej, ali gre za prometno nesrečo, delovno nesrečo, nesrečo na javni ali zasebni površini, razžalitev in okrnitev ugleda ali drugo. Posameznik za poravnavo potrebuje vsa dokazila o dogodku, torej zdravniška potrdila, kopije kartotek, plačilne liste in druge osebne dokumente, odvisno od vrste poravnave oz. škode.

Pokličite zdaj