Odškodnina za neizkoriščen dopust

Vsak delavec se mora zavedati, da mu ob sklenitvi delovnega razmerja pripada tudi letni dopust. To pravico delavca opredeljuje 159. člen Zakona o delovnih razmerjih. Zakon pa narekuje, da letni dopust ni krajši od štirih tednov. Vsaj štirje tedni letnega dopusta delavcu pripadajo ne glede na to, ali je slednji zaposlen za polni delovni čas ali ne. Delavec lahko na podlagi klavzule v pogodbi o zaposlitvi prejme tudi dopust, ki je daljši od štirih tednov.

Na kakšen način se določa letni dopust ter kakšne so pravice in obveznosti delodajalca in delavca?

Rok za obveščanje delavcev o letnem dopustu za koledarsko leto je 31. marec. Do tega roka mora delodajalec svoje delavce obvestiti, koliko dopusta jim pripada v tekočem letu. Delodajalec ima pravico, da svoje delavce o letnem dopustu obvesti tudi prek elektronske pošte. Pri tem pa je treba poudariti, da se dopust lahko izrablja le ob delovnih dneh.

  1. člen prej omenjenega zakona določa, da ima delavec pravico do izrabe letnega dopusta v 1/12 za vsak mesec, ko je zaposlen v podjetju, v kolikor mu delovno razmerje preneha veljati med koledarskim letom. Delavec ima znotraj delovnega razmerja pravico, da letni dopust porablja tako, kot želi, a mora pri tem upoštevati pravilo, da mora vsaj dva tedna letnega dopusta izkoristiti v enem kosu. Delavec ima seveda med delom tudi pravico do rekreacije in počitka ter do izpolnjevanja svojih družinskih obveznosti. Slednje se kaže tako, da imajo delavci, ki imajo doma otroke šolarje, pravico do izrabe letnega dopusta v času poletnih počitnic svojih otrok. Dolžnost delavca pred izrabo dopusta je, da delodajalca o koriščenju prostih dni obvesti vsaj tri dni pred samim koriščenjem. (vir)

Kdaj ima delavec pravico do odškodnine za neizkoriščen dopust?

Preden podamo odgovor na zgornje vprašanje, je treba vedeti, da odškodnina za neizkoriščen letni dopust ni definirana na isti način kot na primer odškodnina za prometno nesrečo. Ko govorimo o odškodnini za neizkoriščen letni dopust, imamo v mislih predvsem denarno nadomestilo. tega delavec prejme iz naslova neizrabljene pravice do letnega dopusta. Odškodnina za neizkoriščen letni dopust je torej nekaj popolnoma drugega kot klasična odškodnina, ki jo opredeljuje Obligacijski zakonik. Denarno nadomestilo oziroma odškodnina za neizkoriščen dopust pripada vsakomur, ki je v delovnem razmerju in ni bil zmožen porabiti svojega letnega dopusta, preden mu je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi. Ta pravica mu pripada tedaj, ko letnega dopusta ni uspel izrabiti niti pred prenehanjem veljavnosti delovnega razmerja niti v obdobju prenosa.

Zakon o delovnih razmerjih jasno opredeljuje, da ima delavec pravico do odškodnine za neizkoriščen dopust tedaj, ko slednjega ni imel možnosti izrabiti zaradi prenehanja delovnega razmerja ali mu delodajalec izrabe ni omogočil. Pomembno je, da obstajajo objektivni razlogi za neizkoriščen letni dopust. Pri tem pa je ključno tudi to, da delavec ni predvidel vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti svojega letnega dopusta. V kolikor je delavec podal izjavo o odpovedi pravice do odškodnine za neizkoriščen letni dopust, mu slednja seveda ne pripada. V tem primeru je kakršnokoli zaprosilo za odškodnino za neizkoriščen letni dopust neveljavno. Pravico do odškodnine imajo le tisti delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo veljati med koledarskim letom.

Določbe v zakonu narekujejo, da mora delodajalec odškodnino za neizkoriščen letni dopust izplačati tedaj, ko delavec pravice do dopusta ni mogel izkoristiti. Smiselno je, da se delodajalec angažira ter poskrbi za to. Da delavca ustrezno poduči o zakonski izrabi letnega dopusta in ga obvesti, do kdaj ga je treba porabiti.

Ali je odškodnina za neizkoriščen dopust obdavčena?

Najprej moramo dobro razumeti, kaj sploh je dohodek iz zaposlitve. Ta je definiran kot vsak dohodek, ki je prejet na podlagi delovnega razmerja med delodajalcem in delavcem. V grobem se dohodek iz zaposlitve deli na dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz pogodbenega razmerja. Prihodki, pridobljeni na podlagi delovnega razmerja, so navadno plače, nadomestila za plače ali podobne oblike dohodka. Mednje sodijo tudi regres za letni dopust, odpravnina ali druge bonitete. Če v samem delovnem procesu pride do spremembe v pogojih, ki so bili prvotno določeni v pogodbi o zaposlitvi (sem sodi tudi odškodnina za neizkoriščen dopust), in delavec na njihovi podlagi prejme določeno obliko prihodka, je tudi ta prihodek štet kot osnova za izračun dohodnine.

Kakšna je sodna praksa pri odškodnini za neizkoriščen letni dopust?

Primere, v sklopu katerih se določa odškodnina za neizkoriščen dopust, obravnava Višje delovno in socialno sodišče. Sodna praksa tega sodišča narekuje, da mora biti za odškodnino za neizkoriščen letni dopust s strani stranke oddan tožbeni zahtevek. Sodišče tožbeni zahtevek obravnava na podlagi Obligacijskega zakonika. Pri presoji je ključno, da so podani vsi elementi civilnega delikta. Slednji opredeljujejo, da morata obstajati tako nedopustno ravnanje kot tudi škoda ter vzročna zveza med slednjo in nedopustnim ravnanjem. Delavec mora pred sodiščem dokazati, da je od delodajalca pisno zahteval izrabo letnega dopusta, ta pa mu tega iz svojih razlogov ni omogočil tako, kot zakon to opredeljuje.

Pri tem je treba omeniti , da je pravica do izrabe letnega dopusta delavca eno izmed načel socialnega prava v EU. Pripada vsakomur, ki je v delovnem razmerju, ne glede na to, ali je v dobrem ali slabem zdravstvenem stanju. Delavcu pravica do letnega dopusta ne pripada več, ko se delovno razmerje prekine. V tem primeru ima delavec pravico do odškodnine za neizkoriščen letni dopust oziroma denarnega nadomestila.

Kako se izračuna odškodnina za neizkoriščen dopust?

Delavec, ki letnega dopusta zaradi prekinitve delovnega razmerja ne more izkoristiti, lahko, prejme odškodnino za neizkoriščen letni dopust. Slednji predstavlja eno izmed temeljnih pravic, ki mu pripadajo v delovnemu razmerju. Odškodnina oziroma denarno nadomestilo se izračuna tako, da se delavca postavi v takšen položaj, v kakršnem bi bil, če bi lahko izvršil pravico med trajanjem svojega delovnega razmerja. Pri izračunu odškodnine za neizkoriščen letni dopust se v glavnem upošteva delavčeva plača. Torej plača, ki bi jo prejel v času rednega dopusta.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Call Now ButtonPokličite zdaj