Nemalokrat se nam lahko v življenju zgodi, da tudi sami utrpimo kakšen škodni dogodek. Če do tega pride, je odškodnina oziroma denarno nadomestilo ena izmed temeljnih pravic vsakega oškodovanca. Na tem mestu se verjetno poraja vprašanje, kaj je odškodnina oz. kako je pojem odškodnine pravno definiran.
Na vprašanje o tem, kaj je odškodnina lahko odgovorimo, da je odškodnina pravni pojem, ki oškodovancu daje pravico do denarnega nadomestila za škodo, povzročeno tekom škodnega dogodka, ali kasnejšo škodo. Primer je lahko izguba prihodka zaradi zdravstvenih težav. Oškodovanec lahko odškodnino prejme bodisi s strani zavarovalnice bodisi v sodnem postopku. Odškodnine ureja odškodninsko pravo, to pa se ukvarja s področjem škode in škodnih dogodkov ter področjem zmanjšanja premoženja oškodovanca zaradi posledic škodnega dogodka. Med posledice, nastale zaradi škodnega dogodka, štejemo tudi okrnitev dobrega imena oškodovanca, zdravstvene težave, izgubo prihodka in druge.
Na podlagi katerih škodnih dogodkov lahko oškodovanec prejme odškodnino?
Za vložitev in pozitivno sprejet odškodninski zahtevek je ključno, da do škodnega dogodka ni prišlo zaradi malomarnosti oškodovanca. Poleg tega je pomembno, da obstaja določena oblika škode, ta pa je lahko materialna ali nematerialna. Pod materialno škodo štejemo na primer avtomobil ali druge osebne predmete, ki so se zaradi nesreče uničili, nematerialna škoda pa v grobem zajema fizične ali psihične zdravstvene težave oškodovanca.
Do škodnega dogodka lahko pride na več mestih. Ena izmed najpogosteje izplačanih oblik odškodnine je odškodnina za prometno nesrečo. Sledi ji odškodnina zaradi poškodbe pri delu, oškodovanec pa lahko prejme odškodnino tudi, če se na primer poškoduje na javni površini (sem sodijo zdrs na ledu v parku, zdrs v knjižnici zaradi spolzkih tal in drugi primeri …).
Pogosta vprašanja oškodovancev
Največ vprašanj se oškodovancem poraja ravno v primeru škodnega dogodka na občinskih javnih površinah in izplačilu odškodnine za tovrsten primer. Za prejem odškodnine iz naslova škodnega dogodka na občinskih javnih površinah je ključno, da se je ta zgodil na cesti oziroma kraju, za katerega je občina kot taka odgovorna. Oškodovanec mora izpolniti zahtevek za odškodnino in ga skupaj z izpolnjenim obrazcem za prijavo škode posredovati občini. Ključno je, da oškodovanec navede svoje ime in priimek, kraj in čas škodnega dogodka, opis dogodka in poškodb (ki jih je utrpel sam ali jih je utrpel soudeleženec), poškodbe na javni površini, podatke o vozilih (ki so bila udeležena v škodnem dogodku) ter ocenjeni znesek nastale škode.
Priložiti mora tudi ustrezno policijsko dokumentacijo, v kolikor je bila na kraju škodnega dogodka prisotna policija, in čim več dokaznega gradiva, ki priča o nastanku in posledicah škodnega dogodka. Ko občina prejme vse potrebne dokumente in dokaze, jih po obravnavi posreduje zavarovalnici, ki prične postopek dodeljevanja odškodnine za nastali škodni dogodek. Če zavarovalnica odredi, da je škodni dogodek nastal zaradi neurejene javne površine, oškodovanec iz tega naslova prejme odškodnino.
Kaj je odškodnina v primeru prometne nesreče?
Glavna informacija, ki jo mora imeti oškodovanec pri izplačilu odškodnine za prometno nesrečo, je ta, da mu odškodnina vedno pripada tedaj, ko je moral zaradi prometne nesreče in posledic obiskati zdravnika. Ključno je tudi to, da stranke vedo, da jim odškodnina pripada ne glede na to, ali so bile v nesreči udeležene z avtomobilom, motorjem, kolesom, drugim motornim vozilom ali peš. V kolikor je prometna nesreča pustila bodisi fizične bodisi psihične posledice ali bolečine, lahko vložite odškodninski zahtevek in si obetate odškodnino. Višina same odškodnine je seveda odvisna od vrste poškodbe, trajanja zdravljenja in drugih dejavnikov. Oškodovancem vedno svetujemo, da si za postopek pridobitve odškodnine za prometno nesrečo poiščejo pravnega strokovnjaka. Ta jim bo na podlagi izkušenj najbolje svetoval, kako ravnati, in jih vodil skozi celoten postopek.
Ravnanje po nesreči je ključnega pomena
Za pridobitev visokega zneska odškodnine je izrednega pomena oškodovančevo ravnanje takoj po prometni nesreči. Če gre za blažjo obliko poškodbe, strankam svetujemo, da se najprej pozanimajo, ali je smiselno poklicati policijo ali ne. Policijski zapisnik je pri težjih prometnih nesrečah ali nesrečah, pri katerih soudeleženec ni rezident Republike Slovenije, ključnega pomena in šteje kot eden izmed pomembnih dokazov za uveljavljanje odškodnine iz naslova prometne nesreče. Poleg tega je zelo pomembno, da se na samem kraju dogodka zbere čim več dokaznega gradiva, ki pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu zaključku obravnave.
Prednosti najema strokovnjaka
Odškodninskega strokovnjaka pri postopku je smiselno imeti tudi zato, ker bo ta na podlagi podobnih primerov bolje ocenil, ali je odškodnina, izplačana s strani zavarovalnice, sploh primerljivo visoka. Lahko se zgodi, da zavarovalnica določi prenizek znesek. V tem primeru pa odškodninski strokovnjak v vašem imenu vloži civilno tožbo in pomaga voditi postopek na sodišču (primer sodne prakse). Oškodovanci, ki so zaradi prometne nesreče utrpeli hudo invalidnost (ki je kategorizirana v najvišjo stopnjo poškodb), si lahko obetajo najvišje izplačilo odškodnine. Poleg slednje jim pripadata tudi nadomestilo za izgubo bodočih prihodkov, saj zaradi posledic več niso sposobni opravljati svojega dela, in invalidnina. A vendar si lahko tudi oškodovanci, ki so utrpeli le zvin ali zlom, obetajo odškodnino. Znesek te pa je seveda veliko nižji, saj zvin sodi v kategorijo blagih poškodb.
Ali mi odškodnina pripada tudi za poškodbo pri delu?
Odgovor na zgornje vprašanje je pritrdilen, če je do poškodbe pri delu prišlo zaradi neustreznih delovnih pogojev oziroma zaradi malomarnosti delodajalca in ne zaradi malomarnosti delavca. V primeru poškodbe pri delu odškodnino krije zavarovalnica, pri kateri je delodajalec zavaroval svoje delavce. Za prejem odškodnine mora imeti delodajalec zavarovano odgovornost za poškodbe pri delu, oškodovanec pa lahko poleg te odškodnine v primeru hujših poškodb prejme tudi odškodnino na podlagi svojega nezgodnega zavarovanja oziroma nezgodnih polic.
Podobno kot v primeru prometne nesreče je tudi v primeru nesreče pri delu ključno ravnanje oškodovanca takoj po nesreči.
Za uspešno vložitev odškodninskega zahtevka je pametno pridobiti naslednje:
- izjave prič
- fotodokumentacijo
- poškodbeni list
- zdravniška potrdila in izvide
- dokazilo o nižji plači
- dokazilo o odsotnosti z delovnega mesta
- dokazila o drugih izgubah dohodka
- dokazila o bolniškem staležu
- ostale pomembne dokumente
Od česa je odvisna višina odškodnine?
Višina odškodnine je v grobem odvisna od samega škodnega dogodka in seveda posledic, ki jih je škodni dogodek pustil na oškodovancu ali na njegovem premoženju. Glavni dejavniki, ki določajo višino odškodnine, so:
- vrsta poškodbe in njen način,
- čas zdravljenja
- bolečine, ki jih je poškodba povzročila,
- starost poškodovane osebe in njeno zdravstveno stanje pred škodnim dogodkom
- stres in strah, ki ga oškodovanec utrpi po škodnem dogodku
- izguba prihodka zaradi nezmožnosti opravljanja dela
- čas rehabilitacije
- način zdravljenja
- zmanjšane življenjske aktivnosti
- okrnitev dobrega imena ali časti
- invalidnost, skaženost in drugo
Pri doseganju visokega zneska odškodnine je ključnega pomena tudi, kako oškodovanec ravna takoj po nesreči. Pomembno je, da se že na samem kraju škodnega dogodka pridobi čim več dokaznega gradiva, ki priča v prid oškodovanca.
Vrste poškodb in višina odškodnine
Kot že omenjeno, tudi vrsta poškodbe znatno vpliva na višino odškodnine, ki si jo lahko oškodovanec obeta. Za zelo lahke poškodbe, med katere sodijo odrgnine, udarnine in lažji zlomi, lahko oškodovanec pričakuje najnižji znesek odškodnine. V drugi kategoriji se nahajajo lahke poškodbe, mednje pa sodijo lažji zvini in zlomi ter blage oblike pretresa možganov. Srednje hude poškodbe prinašajo višji znesek odškodnine, mednje pa sodijo nategi vezi in srednje hudi zlomi, zvini … V naslednji kategoriji najdemo hude poškodbe, med katere uvrščamo kompleksnejše operacije po poškodbah, odstranitev katerega izmed notranjih organov, natrgane mišice in vezi itd. Med zelo hude poškodbe sodijo tiste poškodbe, ki za povrnitev v prvotno zdravstveno stanje terjajo večkratne operacije. V naslednji kategoriji so izredno hude poškodbe, kot so amputacije obeh udov, zlom hrbtenice, izguba očes … Zadnja kategorija je težka invalidnost, na podlagi katere oškodovanec prejme najvišji znesek odškodnine.
Ali je v postopku pridobitve odškodnine smiselno imeti odškodninskega odvetnika?
Odgovor na zgornje vprašanje je absolutno pritrdilen. Ne glede na to, za kakšno vrsto poškodbe oziroma škodnega dogodka gre, strankam vedno svetujemo, da takoj po škodnem dogodku kontaktirajo strokovnjaka za odškodnine. To je smiselno predvsem zato, ker slednji na podlagi izkušenj in znanja. Zato, ker ve, kaj in kako postopati v posameznem primeru z namenom pridobitve čim višjega zneska izplačane odškodnine. Stranke se namreč velikokrat ne zavedajo, da jim lahko že blag zvin ali zlom prinese primerljiv znesek odškodnine. Ta jim bo olajšal zdravljenje in rehabilitacijo. Poleg tega so odškodninski strokovnjaki izkušeni in natančno vedo, če je izplačan znesek s strani zavarovalnice morda prenizek za strankin primer. Tedaj se s stranko posvetujejo in jo usmerijo v nadaljnje postopanje, kot je civilna tožba. Poleg tega jih odškodninski odvetniki na sodišču tudi zastopajo vse do tedaj, ko znesek izplačane odškodnine ni primerljivo visok.
Kako izbrati najboljšega odvetnika za odškodnine?
Glede na to, da se odvetniki ne morejo oglaševati s pomočjo klasičnih oglaševalskih kanalov, je najbolje, da se o dobrem odškodninskem odvetniku pozanimate v krogu svojih najbližjih. Najboljša reklama in referenca je namreč tista, ki potuje od ust do ust. Pri izbiri se osredotočite predvsem na število uspešno rešenih primerov in zneske odškodnin, ki so jih stranke prejele pod okriljem odškodninskega odvetnika. Svetujemo vam tudi, da se dobro pozanimate o letih delovnih izkušenj in profesionalnosti odvetnika. Slednja je še kako pomembna, saj je lahko postopek pridobitve odškodnine včasih tudi dolgotrajen in kompleksen. Ključno je tudi, da je odškodninski odvetnik ažuren ter stranko redno obvešča o vseh potrebnih korakih, postopkih in ostalih elementih.
