Blog

odškodnina za poškodbo na delovnem mestu
oktober 16, 2019

Odškodnina za nesrečo pri delu – Kako ravnati in kdaj je posameznik upravičen do nje?

Nesreča pri delu je nekaj kar lahko doleti popolnoma vsakega, ki je v delavnem razmerju. Oškodovancu (v kolikor je upravičen do odškodnine) slednja pripada po zakonu, odškodnino pa krije zavarovalnica. 

pokličite

Kako opredeljujemo nesrečo pri delu?

Nesreča pri delu je opredeljena kot nesreča, do katere je prišlo znotraj delovnega časa (šteje se tudi službena pot).  Do odškodnine za nesrečo pri delu je upravičen vsak delavec tedaj, ko do nesreče ni prišlo zaradi njegove napake ali malomarnosti. V kolikor je bila nesreča posledica krivde delavca, ta dobi odškodnino le tedaj, ko je na njem nesreča pustila hujše in trajnejše zdravstvene posledice – invalidnost. 

Kako ravnati v primeru nesreče pri delu, če želim uveljavljati odškodnino?

Pomembno je vedeti da odškodnina za nesrečo pri delu po določenem obdobju zastara. To pomeni, da mora upravičenec vlogo za odškodnino čimprej izpolniti in jo poslati, saj le tako obstaja verjetnost, da mu bo odškodnina za nesrečo pri delu tudi izplačana. Skoraj vsak delodajalec ima sklenjeno zavarovanje za poškodbe svojih zaposlenih na delovnem mestu. Iz tega naslova so navadno zavarovalnice tiste, ki odškodnine za nesrečo pri delu izplačujejo.

Zahtevek za pridobitev odškodnine za nesrečo pri delu mora vsebovati določene elemente. Med slednjimi so najpomembnejši: izpolnjen R8 obrazec (prijava o nezgodi, ki jo izpolni delodajalec), dokazila zdravnika in izvidi, ki jasno opredeljujejo vaše poškodbe ali zdravstvene posledice, ki jih je pustila nesreča pri delu, izjave prič ali očividcev, poškodbeni list, vsa dokazila o izpadu dohodka (kot so plačilne liste pred nesrečo in po nesreči), dokazila o bolniškem staležu, fotokopijo pogodbe o zaposlitvi in dokazila o nezmožnosti opravljanja drugih dejavnosti (kot so razni hobiji, šport…). 

Kdaj sem upravičen do odškodnina za nesrečo pri delu?

Dobro je, da se pred vložitvijo zahtevka za odškodnino za nesrečo pri delu vedno posvetujete s strokovnjakom na področju odškodninskega prava. Slednji vam ne bo pomagal le pri pravilni izpolnitvi zahtevka ampak vas bo vodil skozi celotni proces in posledično poštenega izplačila ustrezno visoke odškodnine za nesrečo pri delu. Do odškodnine ste upravičeni tedaj, ko lahko dokažete, da za nesrečo pri delu niste krivi sami. Pri dokazovanju vam bodo pomagali strokovnjaki, ki se spoznajo tako na pravilnike varstva pri delu za posamezna delovna mesta kot tudi na obligacijski zakonik.  Ne glede na vrsto nesreče in posledično poškodbo, vam odškodnina vedno pripada po zakonu tedaj, ko za nesrečo niste sami krivi (zanjo so krivi dejavniki iz okolja ali neprimerno delovno okolje). Glede na vrsto in stopnjo poškodbe pa vam kasneje pripadajo različni zneski odškodnin. 

Kakšen znesek odškodnine za nesrečo pri delu lahko pričakujem?

Kot že omenjeno je višina odškodnine za nesrečo pri delu odvisna od več dejavnikov. Med glavna dva štejemo oškodovančevo ravnanje po nesreči in njegova odzivnost na posledice nesreče in pa vrsta ter stopnja poškodbe in posledic. Ko govorimo o lažjih poškodbah, nastalih pri nesreči pri delu se zneski odškodnin gibajo okrog 1500 EUR (med lažje poškodbe štejemo razne praske, zvine ali lažje opekline), za pridobitev slednje odškodnine pa zadostuje že obisk urgentne službe ali en obisk pri zdravniku. Naslednja stopnja so lahke poškodbe za katere lahko prejmete do 4500 EUR (lažji pretres možganov, lažji zlomi…). Srednje hude poškodbe so tiste, med katere štejemo pretrese možganov z nezavestjo, srednje zlome in zvine…, zanje pa lahko prejmete od 8000 do 25.000 EUR. Hude poškodbe so z vidika odškodnin ovrednotene za znesek med 35.000 in 147.000 EUR. Hude poškodbe so operacije po nesreči pri delu, težji zlomi, odstranitev organov… Naslednja stopnja poškodb so zelo hude poškodbe, za katere prejmete od 40.000 do 205.000 EUR, medne pa štejemo tiste nesreče, ki terjajo več zaporednih operacij. Za izredno hude poškodbe (zlom hrbtenice, amputacija uda…) lahko oškodovanec dobi od 76.000 do 430.000 EUR odškodnine. Zadnja stopnja je težka invalidnost, za katero zavarovalnica izplača do 1.000.000 EUR. 

Kakšne so obveznosti delodajalca v primeru nesreče pri delu?

Prvi korak, ki ga mora delodajalec izpolniti v primeru nesreče pri delu je prijava nesreče na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Ta prijava je nujna tedaj, ko je delavec z dela (zaradi nesreče) odsoten vsaj tri delovne dni. Delodajalec je primoran sporočiti tudi smrt na delovnem mestu, nevaren pojav ali poklicno bolezen kateregakoli izmed svojih delavcev. 

Ali mi pripada le odškodnina za nesrečo pri delu ali tudi druga vrsta denarnega nadomestila?

V kolikor je nesreča pri delu na vas pustila trajnejše posledice, saj je bila poškodba hujša, vam (poleg odškodnine za že nastalo škodo) pripada tudi odškodnina za bodočo materialno škodo. Za slednjo odškodnino za nesrečo pri delu lahko zaprosite tedaj, ko ste zaradi fizičnih omejitev (ki so nastale kot posledica nesreče) utrpeli izpad bodočega dohodka, saj se je vaša sposobnost za delo zmanjšala. Poškodovanci, na katerih je nesreča pri delu pustila trajne posledice (invalidnost), poleg odškodnine prejmejo tudi invalidnino. Ta jim pripada tudi tedaj, ko so za nesrečo krivi sami. Pomembno denarno nadomestilo, ki ga oškodovanec lahko prejme je tudi nadomestilo za izpad dohodka. Slednje se izplačuje ločeno od odškodnine, pripada pa vsakemu, ki je zaradi nesreče pri delu utrpel večji izpad dohodka. 

Ali mi po nesreči pri delu pripada nadomestilo za plačo?

Odgovor na zgornje vprašanje je seveda pritrdilen. Za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen je delodajalec tisti, ki je primoran plačati nadomestilo za plačo v času bolniškega staleža iz lastnih sredstev v prvih tridesetih dneh odsotnosti delavca. Če je delavec z dela odsoten več kot trideset dni, nadomestilo za plačo krije zdravstveno zavarovanje. Višina nadomestila je odvisna od različnih dejavnikov zaradi katerih je delavec odsoten z dela, v grobem pa delavec prejme nadomestilo v višini povprečne mesečne plače z zadnjih treh mesecev oziroma povprečne mesečne plače iz obdobja pred začetkom njegove odsotnosti. V kolikor delavec v zadnjih treh mesecih ni prejel plače, prejme nadomestilo v višini, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi. V primeru nesreče pri delu ali poklicne bolezni, oškodovancu v času odsotnosti pripada 100% nadomestilo plače. 

  • By : martinovmejl@gmail.com
  • 0 comment

Leave a reply

Želite brezplačen posvet?Ne skrbite. Pogovorite se s pravnim strokovnjakom.

Sporočite nam vaše podatke in v kratkem vas bo poklical pravni strokovnjak, ki vam bo svetoval in pomagal pri ureditvi odškodnine.