Nesreča pri delu je nekaj, kar lahko doleti popolnoma vsakega, ki je v delovnem razmerju. Oškodovancu (v kolikor je upravičen do odškodnine) slednja pripada po zakonu, odškodnino pa krije zavarovalnica.
Kako opredeljujemo nesrečo pri delu?
Nesreča pri delu je opredeljena kot nesreča, do katere je prišlo znotraj delovnega časa (šteje se tudi službena pot). Do odškodnine za nesrečo pri delu je upravičen vsak delavec, če do nesreče ni prišlo zaradi njegove napake ali malomarnosti. V kolikor je bila nesreča posledica krivde delavca, ta dobi odškodnino le tedaj, ko je nesreča na njem pustila hujše in trajnejše zdravstvene posledice oz. invalidnost.
Kako ravnati v primeru nesreče pri delu, če želim uveljavljati odškodnino?
Pomembno je vedeti, da odškodnina za nesrečo pri delu po določenem obdobju zastara. To pomeni, da mora upravičenec vlogo za odškodnino izpolniti in jo poslati čim prej, saj le tako obstaja verjetnost, da mu bo odškodnina za nesrečo pri delu tudi izplačana. Skoraj vsak delodajalec ima sklenjeno zavarovanje za poškodbe svojih zaposlenih na delovnem mestu. Zato so navadno zavarovalnice tiste, ki izplačujejo odškodnine za nesrečo pri delu.
Zahtevek za pridobitev odškodnine za nesrečo pri delu mora vsebovati določene elemente. Med slednjimi so najpomembnejši izpolnjen R8 obrazec (prijava o nezgodi, ki jo izpolni delodajalec), dokazila zdravnika in izvidi, ki jasno opredeljujejo vaše poškodbe ali zdravstvene posledice, ki jih je pustila nesreča pri delu, izjave prič ali očividcev, poškodbeni list, vsa dokazila o izpadu dohodka (kot so plačilne liste pred nesrečo in po nesreči), dokazila o bolniškem staležu, fotokopija pogodbe o zaposlitvi in dokazila o nezmožnosti opravljanja drugih dejavnosti (kot so razni hobiji, šport …).
Kdaj sem upravičen do odškodnine za nesrečo pri delu?
Dobro je, da se pred vložitvijo zahtevka za odškodnino za nesrečo pri delu vedno posvetujete s strokovnjakom na področju odškodninskega prava. Slednji vam ne bo pomagal le pri pravilni izpolnitvi zahtevka, temveč vas bo tudi vodil skozi celotni proces in vas posledično pripeljal do poštenega izplačila ustrezno visoke odškodnine za nesrečo pri delu. Do odškodnine ste upravičeni tedaj, ko lahko dokažete, da za nesrečo pri delu niste krivi sami. Pri dokazovanju vam bodo pomagali strokovnjaki, ki se spoznajo tako na pravilnike varstva pri delu za posamezna delovna mesta kot tudi na obligacijski zakonik. Ne glede na vrsto nesreče in posledično poškodbo vam odškodnina vedno pripada po zakonu tedaj, ko za nesrečo niste krivi sami (zanjo so krivi dejavniki iz okolja ali neprimerno delovno okolje). Glede na vrsto in stopnjo poškodbe pa vam kasneje pripadajo različni zneski odškodnin.
Kakšen znesek odškodnine za nesrečo pri delu lahko pričakujem?
Kot smo že omenili, je višina odškodnine za nesrečo pri delu odvisna od več dejavnikov. Med glavna dva štejemo oškodovančevo ravnanje po nesreči in njegovo odzivnost na posledice nesreče ter vrsto in stopnjo poškodbe in posledic. Ko govorimo o lažjih poškodbah, nastalih pri nesreči pri delu, se zneski odškodnin gibljejo okrog 1.500 EUR (med lažje poškodbe štejemo razne praske, zvine ali lažje opekline), za pridobitev tovrstne odškodnine pa zadostuje že obisk urgentne službe ali en obisk pri zdravniku. Naslednja stopnja so lahke poškodbe, za katere lahko prejmete do 4.500 EUR (lažji pretres možganov, lažji zlomi …). Srednje hude poškodbe so tiste, med katere štejemo pretrese možganov z nezavestjo, srednje zlome in zvine itd., zanje pa lahko prejmete od 8.000 do 25.000 EUR. Hude poškodbe so z vidika odškodnin ovrednotene na znesek med 35.000 in 147.000 EUR, mednje pa spadajo operacije po nesreči pri delu, težji zlomi, odstranitev organov … Naslednja stopnja poškodb so zelo hude poškodbe, za katere prejmete od 40.000 do 205.000 EUR. Mednje štejemo tiste nesreče, ki terjajo več zaporednih operacij. Za izredno hude poškodbe (zlom hrbtenice, amputacija uda …) lahko oškodovanec dobi od 76.000 do 430.000 EUR odškodnine. Zadnja stopnja je težka invalidnost, za katero zavarovalnica izplača do 1.000.000 EUR.
Kakšne so obveznosti delodajalca v primeru nesreče pri delu?
Prvi korak, ki ga mora delodajalec izpolniti v primeru nesreče pri delu, je prijava nesreče na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Ta prijava je nujna tedaj, ko je delavec z dela (zaradi nesreče) odsoten vsaj tri delovne dni. Delodajalec je primoran sporočiti tudi smrt na delovnem mestu, nevaren pojav ali poklicno bolezen katerega koli izmed svojih delavcev.
Ali mi pripada le odškodnina za nesrečo pri delu ali tudi druga vrsta denarnega nadomestila?
V kolikor je nesreča pri delu na vas pustila trajnejše posledice, saj je bila poškodba hujša, vam (poleg odškodnine za že nastalo škodo) pripada tudi odškodnina za bodočo materialno škodo. Za tovrstno odškodnino za nesrečo pri delu lahko zaprosite tedaj, ko ste zaradi fizičnih omejitev (ki so nastale kot posledica nesreče) utrpeli izpad bodočega dohodka, saj se je vaša sposobnost za delo zmanjšala. Poškodovanci, na katerih je nesreča pri delu pustila trajne posledice (invalidnost), poleg odškodnine prejmejo tudi invalidnino. Ta jim pripada tudi tedaj, ko so za nesrečo krivi sami. Pomembno denarno nadomestilo, ki ga oškodovanec lahko prejme, je tudi nadomestilo za izpad dohodka. Slednje se izplačuje ločeno od odškodnine, pripada pa vsakemu, ki je zaradi nesreče pri delu utrpel večji izpad dohodka.
Ali mi po nesreči pri delu pripada nadomestilo za plačo?
Odgovor na zgornje vprašanje je seveda pritrdilen. Za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen je delodajalec primoran plačati nadomestilo za plačo v času bolniškega staleža iz lastnih sredstev v prvih tridesetih dneh odsotnosti delavca. Če je delavec z dela odsoten več kot trideset dni, nadomestilo za plačo krije zdravstveno zavarovanje. Višina nadomestila je odvisna od različnih dejavnikov, zaradi katerih je delavec odsoten z dela, v grobem pa delavec prejme nadomestilo v višini povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev oziroma povprečne mesečne plače iz obdobja pred začetkom njegove odsotnosti. V kolikor delavec v zadnjih treh mesecih ni prejel plače, prejme nadomestilo v višini, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi. V primeru nesreče pri delu ali poklicne bolezni oškodovancu v času odsotnosti pripada 100-% nadomestilo plače.
